Omemba: Tone Seliškar

»Le kulturen človek je zmožen graditi socializem.«

»spominjal na našo častno kulturno zgodovino, katere predstavnik in najvišji vrh je Prešeren.«

»Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše, obrnjenem proti Mestnemu trgu, si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica.«

»Delavec pri plavžu, rudar v jami, delavka pri tkalnem stroju, kmet na svoji njivi, učenjak za pisalno mizo, vsi, ki nas je vojna vihra teh časov razmetala po ječah in taboriščih, po brigadah in odredih, in vsi tisti, ki so ob lakoti in preganjanju z nami vred pomagali svet snemati s tečajev stare, ljudskim množicam sovražne miselnosti.«

»Naše babice, dedki … Anarhistka po eni strani, komunistka po drugi. Imamo še belogardiste in partizane. Vse je pomešano.«

»Ideologije so gonilna sila, ki ohranja človeka v teh prostorih in širše. Zdaj ko se gibljemo na višjih frekvencah, pa je zelo pomembna zvedavost.«

»V dokumentarnem filmu je to prvo pravilo, kajti če tečeš, je zgodba vedno za teboj, nisi osredinjen. S karakterji se moraš zbližati, ne spoprijateljiti, ampak samo zbližati; lahko pa se tudi sovražite – to je dobro za dokumentarni film.«

»Naj čim več govori filmski jezik sam in seveda čustva, ki jih imamo vsi.«

»Poleti smo vedno v Makedoniji, ker smo se začeli ukvarjati s kulturno politiko in ustanovili stranko 'mezetarjancev' – ljubiteljev dobrih stvari (hrane), kar smo poimenovali Makedox, ki je naša asociacija na promocijo kreativnega dokumetarnega filma.«

»Terra je začela potovati, ko je bila stara en mesec, in je dejansko rasla na poti. Midva, avtomobil in pes smo bili njen dom.«

»Petra je res genialna, ona je mnogoopravilna osebnost, torej hkrati dela pet stvari, sicer samo do polovice, ampak res ogromno čas posveča otrokom. Tudi ko je v največji gneči, ima vedno čas zanju.«

»To je moja zadnja slika. Tukaj sem nehal slikati, čopiče opral, odložil in moja slikarska zgodba je končana.«

»Tukaj sem rdečo knjigo odložil in se od tega poslovil, ker je bilo zlagano.«

»Vidiš, ni me poslušal, ampak ga pa razumem.«

»Cilj njegove poezije je bil izraziti bedo in nesrečo proletarskega sveta; ta mu je bil predvsem snov za ponazoritev novega etosa, ki zahteva očiščenega človeka; sočustvuje z zatiranim in trpečim, ki so simbol novega človeštva in nove družbe. Zato je izražal proletarsko-socialno motiviko z vizionarnimi podobami, simboli in metaforami.«